Malo sem se pozanimal in ugotovil, da je slovenski zajtrk  projekt države in je postal simbol zdrave prehrane, lokalne samooskrbe ter podpore domačim pridelovalcem hrane. S programom so začeli pred dobrim desetletjem, cilj programa pa je bil in je ozaveščanje mladih o pomenu zajtrka, domačih pridelkov hrane ter zdrave prehrane. Program slovenski zajtrk je poseben tudi zato, ker predvsem poudarja povezavo med vrtci in šolami na eni strani, ter lokalnimi kmeti in lokalno skupnostjo na drugi strani.

Tako program predvideva, da se vsako leto na tretji petek v mesecu novembru po vseh vrtcih in šolah v naši državi organizira tradicionalni slovenski zajtrk. Po programu bi naj bil ta zajtrk sestavljen iz petih osnovnih prehranskih živil, to je kruha, mleka, masla, medu ter jabolka. Posebnost tega je, da vsa ta osnovna živila morajo biti lokalnega porekla, kar pomeni, da prihajajo od domačih kmetov in domačih proizvajalcev hrane, kar ne samo, da podpira in razvija domače gospodarstvo, temveč tudi omogoča našim otrokom, da prepoznajo vrednost in prednost domače lokalno pridelane hrane. Tudi z vidika zdravja je slovenski zajtrk pomemben program. Zajtrk je namreč najpomembnejši obrok dneva, saj nam zagotavlja prepotrebno energijo, nam za delo, otrokom pa za učenje in igro.

Poleg spodbujanja zdrave prehrane pa ima ta program tudi širši družbeni pomen, povezovanje lokalnih skupnosti, promocija trajnostne pridelave zdrave hrane in ozaveščanje o pomenu samooskrbe so glavni cilji tega programa. Otroci se namreč skozi ta program učijo, da hrana ni nekaj samoumevnega in da sama pride na krožnik, ampak je rezultat trdega dela kmetov in pridelovalcev, pomembno je tudi, da spoštujemo naravne vire, ki so pogoj za pridelavo zdrave hrane.

Ta program je z leti dobil veliko podporo, postal je del slovenske kulturne dediščine. S tem programom se spodbuja ne le uživanje zdrave hrane, ampak tudi ponos na slovensko kmetijstvo in domače pridelke.