Zopet prihaja moj čas in ročno pletene odeje, ki jih sama pletem iz velikanske volne. Vsako leto se začne sezona tam nekje sredi decembra in se nadaljuje do približno marca. Na mesec se odeje spletejo v manjši količini sicer, kar ni veliko, ampak glede na to, da jih pletem ročno in vseeno nanese, kar nekaj ur mi je to popolnoma dovolj po eni strani. Če bi delala samo to, bi mi bilo zagotovo premalo, ampak ker delam še druge stvari, mi je to popolnoma dovolj, če sem čisto iskrena.

Vedno, ko se začnejo prodajati, sem tako zelo presenečena, ker so te odeje res tako zelo mehke, da ne znam opisati in tudi z veseljem jih pletem. Po eni strani škoda, da ne delam samo tega, ampak če bi delala, smo to, bi se verjetno čez čas naveličala, ker mi je zagotovo to premalo. Vseeno potrebujem še kakšen miselni izziv v življenju, ker drugače nisem popolnoma srečna. Pletenje, ne glede na to, da so to čudovite odeje zame ni dovolj.

Lansko leto je bilo malenkost drugače. Do sredine decembra so bile spletene odeje v precej večjem številu do sredine decembra. Letos je za zdaj le ena in dve še čakata. So bile pa lansko leto precej drugačne razmere in to vsekakor ni primerljivo. Praktično vse trgovine so bile zaprte in ljudje so lahko kupovali le preko spleta. Kar je bilo za nas kar težko, saj smo majhna ekipa in žal si je nismo upali povečevati, ker bi imeli verjetno več dela z uvajanjem kakor pa z doprinosom dodatnega delavca. Preden bi bil novi delavec uveden, bi bilo konec karantene. Tako, da smo raje nekaj mesecev potrpeli in potem zadihali. Takrat so se na srečo prodajale tudi vse druge odeje in ne le te, ki so ročno pletene, kar je bilo res odlično.