Vsako leto pride dan, ko v našem gostinskem lokalu zapremo vrata za goste in se lotimo generalnega čiščenja. To ni običajen dan, to je dan, ko vsak od nas prevzame svojo nalogo, naša oborožitev so čistila in rokavice za enkratno uporabo. Že zjutraj smo vsi zaposleni prišli nekoliko bolj sproščeni, vzdušje je bilo drugačno kot običajno. Ni bilo vonja po sveže skuhani kavi in sveže pečenih rogljičkih ali zvoka klepetavih gostov.
Namesto tega je bil v zraku vonj čistilnih sredstev. Na mizo sem razgrnil načrt današnjega dela, vsak kotiček lokala je imel svojega odgovornega člana ekipe. Moja naloga je bila čiščenje priročne kuhinje. Vedel sem, da bo to pravi izziv. Kuhinja skriva nešteto skritih kotičkov, kjer se sčasoma nabereta maščoba in prah. Najprej sem si nadel rokavice za enkratno uporabo. Brez njih ne bi zdržal, roke so bile tako zaščitene pred ostrimi čistili in umazanijo. Začel sem z čiščenjem kuhinjskega pulta in odstranjevanjem umazanije, ki se je nabrala pod napravami. Z vsako potezo krpe se je sijaj vračal. Po čiščenju kuhalne plošče sem se lotil pečice, ki je zahtevala največ časa in čiščenja. Kljub trudu in več plasteh čistila je bila borba z zapečeno maščobo naporna. Po skoraj uri drgnjenja sem končno zaključil in se s ponosom ozrl na svojo zmago. Medtem, ko smo se premikali od prostora do prostora je bilo zabavno opazovati sodelavce, kako so se trudili in občasno šalili na račun skrivnostnih madežev, ki so jih odkrili. Eden izmed njih je našel celo star zamašek pod hladilnikom in navdušeno vzkliknil, ta je še iz prejšnje sezone. Po nekaj urah čiščenja smo končno končali.
Gostinski lokal je sijal kot nov. Mi pa kar pošteno utrujeni, vendar zadovoljni. Zdaj so lahko uporabljene rokavice za enkratno uporabo romale v smeti, mi pa smo si privoščili zasluženo malico in pijačo. Zaprte škatlice za rokavice za enkratno uporabo smo pospravili in shranili za naslednje čiščenje.