Lani jeseni sem opazil, da voda pri zadnji strani hiše ob vsakem dežju kar odteka čez rob strehe. Sprva sem mislil, da gre za običajen zamašek, listje pač, nič posebnega. Ko sem se končno spravil na lestev, sem videl pravo sliko: žlebovi so bili nagnjeni, popokani in na več mestih kar manjkajoči.
Ker so bili stari že več kot dvajset let, sem vedel, da samo popravilo ne bo dovolj. Poklical sem lokalnega kleparja, da mi svetuje. Razložil mi je, kako pomembno je, da so žlebovi pravilno montirani, dovolj veliki glede na površino strehe in redno vzdrževani. Zamenjali smo jih z novimi iz pocinkanega jekla, ki so trpežni in estetsko precej lepši.
Zdaj, po nekaj mesecih, lahko rečem, da se razlika občuti takoj. Voda teče točno, kjer mora, pri hiši ni več mokrih madežev na fasadi, in kar je meni osebno najbolj pomembno, okoli temeljev ni več stoječe vode. Ko danes dežuje, vem, da so stvari pod nadzorom.
Žlebovi so tisti element hiše, o katerem ne razmišljaš, dokler nekaj ne gre narobe. In ko enkrat gre, hitro ugotoviš, koliko škode lahko povzročiš, če jih zanemariš. Zdaj jih čistim dvakrat na leto in jih redno pregledam. Majhna skrb za dolgo brezskrbnost, to so žlebovi, kot bi morali biti.
Odkar imam nove, opažam tudi, da je hiša videti bolj urejena. Čisto drugačen občutek je, ko prideš domov in vidiš, da je vse na svojem mestu, brez zarjavelih robov, brez lis od vode. In kar je zanimivo, zamenjava žlebov je bila eden tistih projektov, ki jih ves čas prelagamo, ker se nam ne zdijo nujni, a ko jih končno urediš, si misliš: zakaj nisem tega naredil že prej?
Tudi sosed se je navdušil, ko je videl rezultat. Včasih so to res ti mali, funkcionalni detajli, ki naredijo največjo razliko. Žlebovi zdaj niso več le del hiše, ki ga spregledaš, postali so tihi zaveznik dobrega počutja doma.